Besede sežejo v srce. Lahko pobožajo, lahko pa tudi grdo ranijo. So enako močne kot predmeti, s katerimi poškodujemo nekoga. Pa RANE, BRAZGOTINE, ki ostanejo? Vedno bodo ostale tam, ne da se jih izbrisati.

Zato je zelo pomembno, da se naučimo obvladovati svojo jezo, bes, svoje besede, še posebej takrat, ko so žaljive, grde, uničevalne,… RAZMISLI, POMISLI, ŠTEJ DO 10, DIHAJ IN ŠELE NATO ODREAGIRAJ.
Poznaš zgodbo o fantu, ki je bil nagle jeze? Oče mu je izročil vrečko, polno žebljev, in mu dejal, naj vsakič, ko ne bo zmogel obvladati svoje jeze, zabije žebelj v ograjo. Prvi dan je fant zabil v ograjo 37 žebljev. V mesecih, ki so sledili, se je naučil z jezo lažje shajati in žebljev ni več zabijal tako pogosto. Odkrival je, da je lahko svoji jezi tudi kos … in nekega dne ni zabil v ograjo nobenega žeblja več. Ko je to povedal očetu, mu je ta svetoval, naj odslej vsak dan, ki bo minil brez jeznega izbruha, odstrani iz ograje po en žebelj. Meseci so minevali in nekega dne v ograji ni bilo nobenega žeblja več. Oče je sina pospremil do ograje in mu dejal: “Dobro si opravil, a poglej vse te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli več taka, kot je bila. In ko nekomu rečeš v jezi in besu neprimerne besede, to pusti v človeku brazgotine – so kot te luknje v ograji. Tudi če se kasneje opravičiš in neštetokrat rečeš, da ti je žal, bo rana ostala …”

Ta zgodba in še drugi koristni nasveti te čakajo v tokratni jesenske številke e-Prijatelja o komunikaciji.

https://mailchi.mp/nijz/e-prijatelj-za-mlade-iz-programa-to-sem-jaz-september-2024